25.01.2013 - 08:36
Uvod
Katalonski narod je, tekom vse svoje zgodovine, demokratično izkazal voljo po samoupravi z namenom izboljšati napredek, dobrobit in enakopravnost vseh državljanov in državljank ter z namenom utrditi lastno kulturo in skupno identiteto.
Samouprava Katalonije leži na temelju zgodovinskih pravic katalonskega naroda, njegovih zg(dovinskih ustanov in na temelju katalonske pravne tradicije. Katalonski parlamentarizem ima svoje korenine v srednjem veku v Skupščinah za Mir in Premirje (Les assemblees de Pau i Treva) ter v la Cort Comtal.
V 14. stoletju se ustvari Diputació del General oz. Generalitat, ki počasi pridobiva na avtonomiji, dokler v 16. in 17. stoletju ne začne delovati kot vlada Kneževine Katalonije. Po padcu Barcelone leta 1714 v Vojni Nasledstva Filip V. z Dekretom de Nova Planta odpravi katalonsko javno pravo in katalonske ustanove samouprave.
To zgodovinsko pot si je Katalonija delila z drugimi pokrajinami, kar je ustvarilo skupen jezikovni, kulturni, družbeni in gospodarski prostor, ki ga ima namen utrditi in promovirati iz vzajemnega priznavanja.
Želja po samoupravi Kataloncev in Katalonk je bila stalnica tudi tekom celega 20. stoletja. Ustanovitev Mancomunitat Katalonije leta 1914 je pomenila prvi korak pri ponovnemu pridobivanju samouprave. Mancomunitat Katalonije je odpravila diktatura Prima de Rivere. Ob ustanovitvi 2. Španske Republike se je leta 1931 tudi ustvarila katalonska vlada z imenom Generalitat de Catalunya, ki je sprejela Statut Avtonomije.
Generalitat je bila ponovno odpravljena s strani generala Franca, ki je ustanovil diktatorski režim do leta 1975. Proti diktaturi je bil aktiven upor s strani naroda in katalonske vlade. Eden vrhuncev osvobodilnega boja je ustanovitev Assemblea de Catalunya leta 1971, ki je bila začasnega značaja pred ponovno ustanovitvijo Generalitat z vrnitvijo predsednika v izgnanstvu. Med demokratično tranzicijo in v kontekstu novega sistema avtonomnih pokrajin, ki ga je opredelila ustava leta 1978, je katalonski narod leta 1979 z referendumom končno sprejel Statut Avtonomije (Estatut d’Autonomia). Prve volitve so bile leta 1980.
V zadnjih letih je v smeri demokratičnega poglabljanja večina katalonskih političnih in družbenih sil spodbujala ukrepe za spremembo političnega in pravnega okvirja. Zadnji ukrep je bil proces za reformo katalonskega Statuta Avtonomije, ki ga je začel Katalonski Parlament leta 2005. Težave in neodobravanja s strani španskih ustanov, med katerimi izstopa sodba ustavnega sodišča 31/2010, so pomenile skrajno nesprejemanje demokratičnega razvoja kolektivne volje katalonskega naroda v okviru Španije in so ustvarile osnove za nazadovanje samouprave Katalonije, kar je dandanes jasno razvidno na političnih, pristojnostnih, gospodarskih, družbenih, kulturnih in jezikovnih področjih.
Katalonski narod je že na več načinov pokazal svojo voljo za rešitev trenutnega položaja blokade znotraj španske države. Množične demonstracije 10. julija 2010 s sloganom »Smo narod, mi odločamo« in 11. septembra 2012 s sloganom »Katalonija, nova država v Evropi«, izražajo nezadovoljstvo državljanov nad pomanjkanjem spoštovanja do odločitev katalonskega naroda.
V resoluciji 742/IX z dne 27. septembra 2012 je Katalonski Parlament ugotovil potrebo po tem, da katalonski narod lahko svobodno in demokratično določi svojo skupno prihodnost preko posvetovanja. Zadnje volitve v Katalonski Parlament dne 25. septembra 2012 so izrazile in potrdile to željo na jasen in nedvoumen način.
Parlament Katalonije na prvem zasedanju 10. mandata kot predstavnik volje državljanov in državljank Katalonije, ki je bila demokratično izražena na zadnjih volitvah, z namenom uresničitve tega procesa () predloži naslednjo izjavo o suverenosti in pravici do samoodločbe katalonskega naroda.
Izjava o suverenosti in pravici do samoodločbe katalonskega naroda
V skladu z večinsko željo, ki jo je demokratično izrazil katalonski narod, Parlament Katalonije začenja s procesom uresničitve pravice do samoodločbe, s katero bodo državljani in državljanke Katalonije lahko odločili svojo skupno politično prihodnost v skladu z naslednjimi načeli:
-Suverenost. Iz razlogov demokratične legitimnosti ima katalonski narod značaj suverenega političnega in pravnega subjekta.
-Demokratična legitimnost. Proces izvajanja pravice do samoodločbe bo dosledno demokratičen. Preko posvetovanja in dialoga v katalonski družbi bo posebej zagotovljena pluralnost možnosti in spoštovanje do le-teh, s ciljem, da bo končni rezultat večinski izraz narodne volje. Slednja bo temeljna zagotovitev pravice do samoodločbe.
-Transparentnost. Omogočena bodo vsa potrebna sredstva, da bodo vsi prebivalci in katalonska civilna družba razpolagali z vsemi informacijami in natančnim poznavanjem uresničitve pravice do samoodločbe, in za spodbujanje sodelovanja v procesu.
-Dialog. Dialog in pogajanja se bodo vodila s Španijo, evropskimi ustanovami in z mednarodno skupnostjo.
-Družbena kohezija. Zagotovilo se bo družbeno in teritorialno kohezijo dežele in voljo, ki jo je mnogokrat izrazila katalonska družba, po ohranjati Katalonijo kot en narod.
-Evropeizem. Zagovarjala in promovirala se bodo temeljna načela Evropske Unije, posebej temeljne pravice državljanov, demokracija, zagotavljanje socialne države, solidarnost med narodi Evrope in gospodarski, socialni in kulturni napredek.
-Zakonitost. Uporabljali se bodo vsi obstoječi zakonski okviri, da se uresniči krepitev demokracije in izvajanje pravice do samoodločbe.
-Glavna vloga Parlamenta. Parlament kot ustanova, ki predstavlja narod Katalonije, ima glavno vlogo v tem procesu, zato bo treba posledično vzpostaviti in opredeliti mehanizme in dinamike dela, ki bodo zagotovili ta princip.
-Sodelovanje. Katalonski Parlament in Vlada Generalitat morata v vsem tem procesu aktivno vključiti lokalne skupnosti in čim večje število političnih sil, gospodarske in družbene deležnike, civilna in kulturna društva Katalonije in opredeliti mehanizme in dinamike dela, ki bodo zagotovili ta princip.
Parlament Katalonije spodbuja državljane in državljanke, da prevzamejo aktivno vlogo v tem demokratičnem procesu izvajanja pravice do samoodločbe katalonskega naroda.
Palau del parlamenta, 23. januar 2013
